Zgodovina

Prvi začetki teka na Talež segajo v sredino 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1996 je športno – kulturno in eko društvo Hwazarje Bodešče organiziralo prvi tek na Talež.

Po dobrem desetletju mirovanja, se je tek leta 2012 na pobudo predsednika ŠD Ribno ponovno obudil. Na prvi izvedbi teka na Talež 2012 je nastopilo 32 tekmovalcev, od tega 27 moških in 5 žensk. Zmagovalec med moškimi je bil Boštjan Hrovat, med ženskami pa Neža Mravlje (3iron).

V drugi izvebi teka 2013 je prišlo do nekaj sprememb pri organizaciji, pa tudi v imenu teka. Iz imena, tek na Talež, je nastal Taležlauf, spremenil se je tudi del trase in tako se je tek podaljšal za 500m.
Talež
Na štartu je bilo 47 tekmovalcev in tekmovalk od tega 41 moških in 6 predstavnic nežnejšega spola. Zmagovalec med moškimi isti kot leta 2012 Boštjan Hrovat in Karmen Klančnik ŠD Naklo pa med ženskami.

Po dveh dobro izpeljanih tekih se je Taležlauf organiziral tudi leta 2014. Da se je tek že uveljavil dokazuje število prijavljenih. Na štartu je bilo 46 moških in 11 žensk. Zmagovalca pa sta bila Klemen Zupan med moškimi in Anita Gregorc med ženskami.

Četrta izvedba NORDIX Taležlaufa 2015 je dobila glavnega sponzorja. Pri projektu nas je podprla športna trgovina NORDIX z Bleda, v njej pa lahko najdete vse za zimski tek na smučeh, kakor tudi za vse ostale letne športe. Tudi na tem teku se je tako kot na prejšnjih treh povečala udeležba tekmovalcev saj jih je bilo na štartu 72. Najhitrejša sta pa bila Tomaž Dolar PGD Smokuč med moškimi, teklo jih je 62, in Tina Klinar med ženskami, na štartu jih je bilo 12.

Tek Taležlauf ima vedno več simpatizerjev, sploh med gorskimi tekači, saj trasa ni najlažja. V dosedanjih štirih izvedbah sta tekla 202 tekača, od tega 176 moških in 26 deklet. Vsako leto se je na novo teka udeležilo 13 tekačev.

Rekord teka ima Boštjan Hrovat s časom 40:10 iz leta 2013, nahitrejši čas med dekleti pa ima Petra Race 49:37 prav tako 2013. Najmlajši tekač na dosedanjih tekih je bil Nejc Mihelič, SK Triglav, letnik 2003, najstarejši pa Jaka Reš, Gorenjski glas, letnik 1935.
Talež